Objavljeno v reviji Pravna praksa
Ob sedanjih grozljivih novicah o vojnah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu pozabljamo, da smo se šele pred kratkim pretrpeli eno največjih kriz sodobnega časa: pandemijo korone. V Avstriji je spomin na pandemijo obudila zvezna vlada konec leta 2023, ko je predstavila raziskavo o pandemiji in ukrepih povezani z njo. Kancler Nehammer je na tiskovni konferenci povedal, da je študija pokazala, kaj je bilo dobro in kje so bile storjene napake. Slednje naj bi po mnenju kanclerja bilo potreba analizirati in se jim v prihodnje izogniti. Povedal je, da bi vlada z znanjem, ki ga ima danes, marsikaj naredila drugače. Javno mnenje je v Avstriji deljeno. Enim so ukrepi vlade šli predaleč, drugi so si želeli bolj stroge predpise. Eni so zahtevali zaprtje po vzgledu Kitajske, drugi niso hoteli storiti ničesar in se zanesli na najvišjo instanco v nebesih.
Tudi med pravniki so se odvijali hude debate, saj so vladni ukrepi vsebovali hude posege v ustavne in človekove pravice. Medtem ko je nebeška najvišja instanca bolj neodzivna, se je pravniška najvišja instanca na to temo redno oglašala. Avstrijsko ustavno sodišče (Verfassungsgerichtshof – VfGH) je od aprila 2020 naprej obravnavalo več kot 1000 primerov povezanih s korona virusom. Po navedbah sodišča so le v približno 15 odstotkih zadev pritožniki bili uspešni. Sodišče je ohranilo linijo preteklih let, češ da se izogiba preveč političnih odločbah. Na začetku pandemije je ustavno sodišče vsebinsko potrdilo večino uredb in zakonov. Nekaj jih je sicer razglasilo za nezakonite, ker so bili brez zakonske osnove ali drugih formalnosti ali pa ker so nasprotovali ustavni pravici enakosti pred zakonom. Nezakonit je npr. bil odlok, ki je v okviru ponovnega odprtja sredi aprila 2020 dovoljeval delovanje trgovin z gradbenimi pripomočki in vrtnih centrov ne glede na njihovo velikost, medtem ko je za ostale trgovine veljalo, da smejo odpreti le, če niso večje od 400 m². To je nasprotovalo ustavni pravici enakosti pred zakonom (odločba V 411/2020 z dne 14.07.2020). Razveljavilo je tudi uredbo, ki je zahtevala nošenje mask v javnih zaprtih prostorih. Ne ker je bilo obvezno nošenje mask neprimeren in nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti, ampak ker uredba ni bila ustrezno utemeljena (odločba G 271/2020 z dne 10.10.2020). Pri pritožbi kulturnikov zoper prepovedi kulturnih prireditev v okviru »lock downa« splomladi 2021 je ustavno sodišče razsodilo, da prepoved ne posega v ustavno pravico svobode umetnosti. Sodišče v svoji odločbi sicer poudarja, da so prepovedi prireditev resno vplivale na svobodo umetnosti, zlasti za umetnike, ki nastopajo “v živo”. Vendar umetniška dejavnost kot taka ni bila predmet prepovedi. Po mnenju Ustavnega sodišča je vlada pretehtala pravico do varstva življenja in zdravja ter svobodo umetnosti na način, ki ni bil ustavnopravno sporen (odločba V 86/2021 z dne 06.10.2021). Ko so se kulturniki pritožili ponovno zoper prepovedi pozimi 2021 je ustavno sodišče pritožbi ugodilo in uredbo razveljavilo. Sicer je prepoved kulturnih prireditev primeren ukrep za preprečevanje širjenja korone; ukrep je bil tudi nujen in – glede na omejeno obdobje veljavnosti 20 dni sorazmeren, zato ni kršil ustavno varovane svobode umetnosti. Vendar pa je bil v nasprotju s pravico enakosti pred zakonom, ker so skladno z isto uredbo bile dovoljene verske prireditve (odločba V 312/2021 z dne 30.06.2022). Konec leta 2021 je vlada z uredbo izrekla prepoved dostopa do javnih krajev ljudem, ki niso bili cepljeni ali ki korone niso preboleli (takoimenovani »Lock down za necepljene«). Negativni test ni več zadostoval za npr. vstop v lokale, prireditve. Ta poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do svobode gibanja je za ustavno sodišče bil zakonit, ker je bil na podlagi podatkov, ki so bili na voljo ob izdaji uredbe, nujen (številne okužbe, hospitalizacije), primeren in sorazmeren. Sporno razlikovanje glede na imunski status prizadetih oseb po mnenju ustavnega sodišča tudi ni kršilo načela enakosti, saj je vlada v času sprejemanja odločitve lahko domnevala, da cepljene in prebolele osebe predstavljajo bistveno manjše epidemiološko tveganje kot neimunizirane osebe (odločbi V 294/2021 z dne 17.03.2022 in V 23/2022 z dne 29.04.2022). V istem sklopu pa je ustavno sodišče ugodilo pritožbi o prepovedi obiska necepljene osebe pri frizerju. Necepljene osebe so lahko namreč zapustile dom le za zadovoljevanje nujnih osebnih potreb. Po skupaj 11 tednih »lock downa za necepljene« pa je obisk pri frizerju postal nujna osebna potreba (odločba V 3/2022 z dne 30.06.2022). Pri kontroverznemu Zakonu o obveznem cepljenju (Impfpflichtgesetz), pa je ustavno sodišče odločalo previdno v izogib vsebinske obravnave. Sicer sodišče meni, da je zakon hud poseg v telesno integriteto in pravico do samoodločanja in zaradi tega poseg v pravico do zasebnosti. Ker pa je zvezni minister za zdravje z odlokom začasno odložil obveznost do cepljenja do 31.08.2022 trenutno ni ustavnopravnih pomislekov (odločba G 37/2022 z dne 23.06.2022). Zakon je bil julija razveljavljen s strani zakonodajalca.
Ustanov sodišče se torej ni spuščalo v politične debate temveč trezno pravno preverjalo, ali sta vlada in zakonodajalec delovala formalno pravilno in ukrepe ustrezno utemeljila. Če je ustanov sodišče ukrepe in zakone razveljavilo, potem zaradi slabe utemeljitve ali zaradi kršenja pravice do enakosti pred zakonom. Trezen in formalistični dostop, ki je sicer deležen – deloma upravičene – kritike, ampak v razburkanih časih primeren.
Matej Zenz
mag. pravnih znanosti, odvetnik v odvetniški pisarni Grilc Vouk Ranc Zenz (Celovec/Gradec/ Dunaj/Ljubljana)